Kulturni oddelek / PomanjÜaj pisavo PoveŔaj pisavo NATISNI






Kulturni oddelek

Kulturni oddelek Veleposlani┼ítva Republike Slovenije v Nem─Źiji je namenjen vzdr┼żevanju in poglobitvi stikov z dr┼żavo sprejemnico na podro─Źju kulture in izobra┼żevanja. Veleposlani┼ítvo spodbuja in sodeluje pri promociji slovenskih umetnikov v Nem─Źiji, spodbuja kulturne izmenjave med dr┼żavama in pomaga pri vzpostavljanju stikov med umetniki in institucijami obeh dr┼żav. Veleposlani┼ítvo spodbuja promocijo slovenskega jezika v Nem─Źiji in vzdr┼żuje stike z lektorati in u─Źitelji slovenskega jezika. Veleposlani┼ítvo skrbi za umetni┼íko stanovanje v Berlinu, v katerem prebivajo slovenski umetniki, izbrani na vsakoletnem javnem razpisu Ministrstva za kulturo RS.

 

Kultura in Slovenci

Leta 2000 je Slovenija praznovala dva pomembna jubileja: 450. obletnico tiska prve slovenske knjige izpod peresa Primo┼ża Trubarja in 200. obletnico rojstva najve─Źjega slovenskega  pesnika Franceta Pre┼íerna. Prva obletnica ka┼że na  prve dokumente slovenske pisane besede, druga na ─Źas slovenskega nacionalnega in kulturnega rojstva in nastanka prvega nacionalnega programa. Leto 2008 pa bo zaznamovano s 500-letnico smrti Primo┼ża Trubarja. Umetnost in kultura imata v slovenski zgodovini poseben pomen. Kot ┼íe nekaterim drugim narodom sta slu┼żila v mnogih ravnanjih za ravnovesje pomanjkanja lastne dr┼żave in in┼ítitucij politi─Źnega ┼żivljenja. Predvsem lastnemu jeziku in kulturi se moramo zahvaliti, da smo skozi stoletja obstali kot narod. Ni znano, da bi si katerikoli drug narod za dr┼żavni praznik izbral praznik kulture. To smo Slovenci naredili: 8. februar je obletnica smrti na┼íega velikana pesni┼íkih verzov, Franceta Pre┼íerna in za nas eden najve─Źjih praznikov v letu. Na predve─Źer praznika Ministrstvo za kulturo vsako leto podeli najvi┼íje kulturne nagrade kulturnikom z najodmevnej┼íimi dose┼żki.

Slovenija usmerja veliko energije prav v kulturo. Rezultat je razgibano kulturno ┼żivljenje in ┼íiroko razvejana mre┼ża in┼ítitucij, organizacij in kulturnih dru┼ítev. V primerjavi z drugimi razvitimi evropskimi dr┼żavami nimamo ni─Ź manj knji┼żnic, muzejev, umetni┼íkih galerij, poklicnih gledali┼í─Ź in glasbenih ustanov. ┼áe ve─Ź! Slovenska filharmonija je med najstarej┼íimi v evropskem prostoru, saj je 2001 praznovala svojo 300. obletnico.

Slovenci smo narod pisateljev in bralcev. Pred 20 leti smo bili po ┼ítevilu tiskanih knjig na prebivalca na vrhu evropske lestvice. V Sloveniji je kar 150 zalo┼żb, slovenski bralci pa radi zahajajo tudi v ┼ítevilne knji┼żnice, med katerimi je najpomembnej┼ía Narodna in univerzitetna knji┼żnica v Ljubljani. Med najpomembnej┼íimi umetniki pisane besede sta ┼że omenjena Primo┼ż Trubar in France Pre┼íeren in zanimivo je, da je del Pre┼íernove pesmi Zdravljica uglasben in je slovenska uradna himna. 20. stoletje je prineslo Slovencem posebno pomembna literarna dela in med umetniki je potrebno omeniti dramatika in pesnika Ivana Cankarja, pesnika Sre─Źka Kosovela in sodobne pesnike kot so Ciril Zlobec, Kajetan Kovi─Ź, Toma┼ż ┼áalamun, Dane Zajc in pisatelje kot so Vitomil Zupan, Drago Jan─Źar in Lojze Kova─Źi─Ź.

V Sloveniji sta dve poklicni operno baletni hi┼íi in ┼ítevilna poklicna gledali┼í─Źa. Med poklicnimi gledali┼í─Źi so najpomembnej┼íi Slovensko narodno gledali┼í─Źe Opera in balet Ljubljana, Slovensko narodno gledali┼í─Źe Opera in balet Maribor, Slovensko narodno gledali┼í─Źe Drama, Mladinsko gledali┼í─Źe in Lutkovno gledali┼í─Źe v Ljubljani. Letno obi┼í─Źe vsa gledali┼í─Źa prek 650.000 obiskovalcev.

Dr┼żava namenja skrb tudi ustvarjanju novih slovenskih filmov, med katerimi so nekateri prejeli mednarodna priznanja. V letu 2005 slavimo 10. obletnico Slovenskega filmskega sklada in 100. obletnico slovenske filmske ustvarjalnosti.

V slovenski kulturi zavzema posebno mesto s svojo ve─Źstoletno tradicijo glasba. V Sloveniji je kar 5 profesionalnih orkestrov in vrsta glasbenih umetnikov, ki so znani tudi zunaj slovenskih meja. Kot zanimivost, samo v Ljubljani je v 4 ciklusih prek 7000 abonentov, kar je za mesto s 300.000 prebivalci izjemna in ob─Źudovanja vredna ┼ítevilka. Najve─Źja koncertna dvorana je v Cankarjevem domu, kulturnem in kongresnem centru, ki vsako leto v ┼íestih dvoranah pripravi blizu 1000 prireditev.

Najve─Źjo produkcijo koncertov popularne glasbe v Sloveniji bele┼żijo klubi povezani v Metelkova mesto ÔÇô avtonomni kulturni center na obmo─Źju nekdanje ljubljanske voja┼ínice. V Ljubljani ┼że 40 let oddaja Radio ┼átudent, najstarej┼íi avtonomni ┼ítudentski radio v Evropi, ki je klju─Źni informator za sodobne glasbene tokove. V Sloveniji ima najstarej┼ío tradicijo med popularnimi ┼żanri jazz z ve─Ź kot pol stoletja starima Big Bendom RTV Slovenija in Jazz festivalom Ljubljana, aktualni mednarodno uveljavljeni avtorji pa so Bratko Bibi─Ź, Zlatko Kau─Źi─Ź, Izidor Leitinger in Samo ┼áalamon. Slovenija je bila z zasedbo Ansambel bratov Avsenik (Das Original Oberkrainer Quintett Avsenik) v 50. letih 20. stoletja zibelka narodnozabavne glasbe, ki je nato svoj razcvet do┼żivela v vseh alpskih dr┼żavah Evrope. V 70. letih so mlaj┼íi glasbeniki za─Źeli odkrivati ljudsko glasbo kot vir navdiha za jazz in rock, danes najbolj aktualne skupine v tej smeri pa so Katalena, Terrafolk in Brina. Ob Avsenikih je najve─Źji mednarodni prodor uspel skupini Laibach, danes pa se na svetovne odre vse bolj prebija tudi etno-pop posebne┼ż Magnifico. V Sloveniji sta danes velikana popularne glasbe tudi Vlado Kreslin in skupina Siddharta. Tudi slovenski did┼żeji so cenjeni gostje svetovnih plesi┼í─Ź, med njimi izstopata Umek in Kanzyani. Slovenija premore ve─Ź zanimivih festivalov, med katerimi je najve─Źji Lent v Mariboru, zaradi ume┼í─Źenosti v male kraje in vsebinske odli─Źnosti pa izstopajo tudi Metal Camp in Sajeta v Tolminu ter jazzovski festival v Cerknem.

V na┼íi dr┼żavi je kar 45 stalnih galerij in prek 800 prostorov, kjer so stalno ali ob─Źasno predstavljene razstave upodabljajo─Źe umetnosti. V Ljubljani sta najpomembnej┼íi Moderna galerija  z eksponati moderne umetnosti  in Narodna galerija z zbirko starej┼íe slikarske umetnosti. V prvi polovici 20. Stoletja, z impresionizmom, je postala slovenska slikarska umetnost znana v vsej Evropi, po drugi svetovni vojni pa je zaslovela zlasti Ljubljanska grafi─Źna ┼íola.

Posebno mesto zavzema v slovenski kulturi arhitektura. Najslavnej┼íi slovenski arhitekt Jo┼że Ple─Źnik je bil pionir moderne slovenske in evropske arhitekture. V zadnjih desetih letih je zanimanje za njegovo arhitekturo izjemno in njegovo delo je  dokazalo, da je bil Ple─Źnik,  kot u─Źenec slovitega Otta Wagnerja,  svetovljan. V Sloveniji in v tujini je vrsta Ple─Źnikovih del, med njimi omenimo le Ple─Źnikovo obnovo gradu Hrad─Źani v Pragi  in nekaj pomembnih zgradb na Dunaju. Tudi Ljubljana je prepoznavno zaznamovana s Ple─Źnikovo arhitekturo. Mnogi Ple─Źnikovi u─Źenci so v svojem delu v 2. polovici prej┼ínjega stoletja dostojno nadaljevali s Ple─Źnikovim izro─Źilom.

Ta kratki pregled in razmi┼íljanje o slovenski kulturi naj bo le be┼żen vpogled v izjemno bogato in pomembno slovensko kulturo in dokaz, da sta umetnost in kultura za Slovence pomemben element za izra┼żanje in ob─Źutenje narodne identitete.