Veleposlaništvo RS Berlin /Kulturni oddelek /

Kulturni oddelek

Kulturni oddelek Veleposlaništva Republike Slovenije v Nemčiji je namenjen vzdrževanju in poglobitvi stikov z državo sprejemnico na področju kulture in izobraževanja. Veleposlaništvo spodbuja in sodeluje pri promociji slovenskih umetnikov v Nemčiji, spodbuja kulturne izmenjave med državama in pomaga pri vzpostavljanju stikov med umetniki in institucijami obeh držav. Veleposlaništvo spodbuja promocijo slovenskega jezika v Nemčiji in vzdržuje stike z lektorati in učitelji slovenskega jezika. Veleposlaništvo skrbi za umetniško stanovanje v Berlinu, v katerem prebivajo slovenski umetniki, izbrani na vsakoletnem javnem razpisu Ministrstva za kulturo RS.

 

Kultura in Slovenci

Leta 2000 je Slovenija praznovala dva pomembna jubileja: 450. obletnico tiska prve slovenske knjige izpod peresa Primoža Trubarja in 200. obletnico rojstva največjega slovenskega  pesnika Franceta Prešerna. Prva obletnica kaže na  prve dokumente slovenske pisane besede, druga na čas slovenskega nacionalnega in kulturnega rojstva in nastanka prvega nacionalnega programa. Leto 2008 pa bo zaznamovano s 500-letnico smrti Primoža Trubarja. Umetnost in kultura imata v slovenski zgodovini poseben pomen. Kot še nekaterim drugim narodom sta služila v mnogih ravnanjih za ravnovesje pomanjkanja lastne države in inštitucij političnega življenja. Predvsem lastnemu jeziku in kulturi se moramo zahvaliti, da smo skozi stoletja obstali kot narod. Ni znano, da bi si katerikoli drug narod za državni praznik izbral praznik kulture. To smo Slovenci naredili: 8. februar je obletnica smrti našega velikana pesniških verzov, Franceta Prešerna in za nas eden največjih praznikov v letu. Na predvečer praznika Ministrstvo za kulturo vsako leto podeli najvišje kulturne nagrade kulturnikom z najodmevnejšimi dosežki.

Slovenija usmerja veliko energije prav v kulturo. Rezultat je razgibano kulturno življenje in široko razvejana mreža inštitucij, organizacij in kulturnih društev. V primerjavi z drugimi razvitimi evropskimi državami nimamo nič manj knjižnic, muzejev, umetniških galerij, poklicnih gledališč in glasbenih ustanov. Še več! Slovenska filharmonija je med najstarejšimi v evropskem prostoru, saj je 2001 praznovala svojo 300. obletnico.

Slovenci smo narod pisateljev in bralcev. Pred 20 leti smo bili po številu tiskanih knjig na prebivalca na vrhu evropske lestvice. V Sloveniji je kar 150 založb, slovenski bralci pa radi zahajajo tudi v številne knjižnice, med katerimi je najpomembnejša Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Med najpomembnejšimi umetniki pisane besede sta že omenjena Primož Trubar in France Prešeren in zanimivo je, da je del Prešernove pesmi Zdravljica uglasben in je slovenska uradna himna. 20. stoletje je prineslo Slovencem posebno pomembna literarna dela in med umetniki je potrebno omeniti dramatika in pesnika Ivana Cankarja, pesnika Srečka Kosovela in sodobne pesnike kot so Ciril Zlobec, Kajetan Kovič, Tomaž Šalamun, Dane Zajc in pisatelje kot so Vitomil Zupan, Drago Jančar in Lojze Kovačič.

V Sloveniji sta dve poklicni operno baletni hiši in številna poklicna gledališča. Med poklicnimi gledališči so najpomembnejši Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, Slovensko narodno gledališče Opera in balet Maribor, Slovensko narodno gledališče Drama, Mladinsko gledališče in Lutkovno gledališče v Ljubljani. Letno obišče vsa gledališča prek 650.000 obiskovalcev.

Država namenja skrb tudi ustvarjanju novih slovenskih filmov, med katerimi so nekateri prejeli mednarodna priznanja. V letu 2005 slavimo 10. obletnico Slovenskega filmskega sklada in 100. obletnico slovenske filmske ustvarjalnosti.

V slovenski kulturi zavzema posebno mesto s svojo večstoletno tradicijo glasba. V Sloveniji je kar 5 profesionalnih orkestrov in vrsta glasbenih umetnikov, ki so znani tudi zunaj slovenskih meja. Kot zanimivost, samo v Ljubljani je v 4 ciklusih prek 7000 abonentov, kar je za mesto s 300.000 prebivalci izjemna in občudovanja vredna številka. Največja koncertna dvorana je v Cankarjevem domu, kulturnem in kongresnem centru, ki vsako leto v šestih dvoranah pripravi blizu 1000 prireditev.

Največjo produkcijo koncertov popularne glasbe v Sloveniji beležijo klubi povezani v Metelkova mesto – avtonomni kulturni center na območju nekdanje ljubljanske vojašnice. V Ljubljani že 40 let oddaja Radio Študent, najstarejši avtonomni študentski radio v Evropi, ki je ključni informator za sodobne glasbene tokove. V Sloveniji ima najstarejšo tradicijo med popularnimi žanri jazz z več kot pol stoletja starima Big Bendom RTV Slovenija in Jazz festivalom Ljubljana, aktualni mednarodno uveljavljeni avtorji pa so Bratko Bibič, Zlatko Kaučič, Izidor Leitinger in Samo Šalamon. Slovenija je bila z zasedbo Ansambel bratov Avsenik (Das Original Oberkrainer Quintett Avsenik) v 50. letih 20. stoletja zibelka narodnozabavne glasbe, ki je nato svoj razcvet doživela v vseh alpskih državah Evrope. V 70. letih so mlajši glasbeniki začeli odkrivati ljudsko glasbo kot vir navdiha za jazz in rock, danes najbolj aktualne skupine v tej smeri pa so Katalena, Terrafolk in Brina. Ob Avsenikih je največji mednarodni prodor uspel skupini Laibach, danes pa se na svetovne odre vse bolj prebija tudi etno-pop posebnež Magnifico. V Sloveniji sta danes velikana popularne glasbe tudi Vlado Kreslin in skupina Siddharta. Tudi slovenski didžeji so cenjeni gostje svetovnih plesišč, med njimi izstopata Umek in Kanzyani. Slovenija premore več zanimivih festivalov, med katerimi je največji Lent v Mariboru, zaradi umeščenosti v male kraje in vsebinske odličnosti pa izstopajo tudi Metal Camp in Sajeta v Tolminu ter jazzovski festival v Cerknem.

V naši državi je kar 45 stalnih galerij in prek 800 prostorov, kjer so stalno ali občasno predstavljene razstave upodabljajoče umetnosti. V Ljubljani sta najpomembnejši Moderna galerija  z eksponati moderne umetnosti  in Narodna galerija z zbirko starejše slikarske umetnosti. V prvi polovici 20. Stoletja, z impresionizmom, je postala slovenska slikarska umetnost znana v vsej Evropi, po drugi svetovni vojni pa je zaslovela zlasti Ljubljanska grafična šola.

Posebno mesto zavzema v slovenski kulturi arhitektura. Najslavnejši slovenski arhitekt Jože Plečnik je bil pionir moderne slovenske in evropske arhitekture. V zadnjih desetih letih je zanimanje za njegovo arhitekturo izjemno in njegovo delo je  dokazalo, da je bil Plečnik,  kot učenec slovitega Otta Wagnerja,  svetovljan. V Sloveniji in v tujini je vrsta Plečnikovih del, med njimi omenimo le Plečnikovo obnovo gradu Hradčani v Pragi  in nekaj pomembnih zgradb na Dunaju. Tudi Ljubljana je prepoznavno zaznamovana s Plečnikovo arhitekturo. Mnogi Plečnikovi učenci so v svojem delu v 2. polovici prejšnjega stoletja dostojno nadaljevali s Plečnikovim izročilom.

Ta kratki pregled in razmišljanje o slovenski kulturi naj bo le bežen vpogled v izjemno bogato in pomembno slovensko kulturo in dokaz, da sta umetnost in kultura za Slovence pomemben element za izražanje in občutenje narodne identitete.